Nepsi

Industrijske organizacije sektorja NEPSI in njihova ustrezna sindikalna združenja so se med 1. septembrom 2005 in 2. februarjem 2006 pogajala o večsektorskem sporazumu socialnega dialoga.

Evropska komisija je projekt podprla in ga označila za inovativnega, saj so običajno evropski sporazumi socialnega dialoga sklenjeni znotraj sektorja, ta pa je bil prvi te vrste. Za stroške pogajanj so odobrili proračun EU in evropska trgovinska združenja, ki na ravni EU še niso bila člani odbora socialnega dialoga, so bila po nadzoru Komisije prav tako upravičena do sodelovanja v tem pogajanju.

Za pogajanje so ustanovili dve delovni skupini: eno usmerjevalno delovno skupino za izdelavo osnutka sporazuma in pogovor o političnih vidikih, ter eno tehnično delovno skupino (sestavljeno iz proizvajalcev in potrošnikov izdelkov in materialov, ki vsebujejo kristalni kremen) za izdelavo tehničnih prilog sporazuma, še posebej vodnika za dobro prakso. Tehnični delovni skupini so pomagali strokovnjaki nacionalnih inštitutov za zdravje - HSE (Združeno kraljestvo), BerufGenossenschaften (Nemčija) in Instituto Nacional de Silicosis (Španija).

Pogajalske strani so soglasno potrdile končno besedilo in pogajanje se je s podpisom sporazuma ob prisotnosti komisarja Spidla končalo 25. aprila 2006.

PODPISNIKI IZ EVROPSKIH SEKTORSKIH ZDRUŽENJ

PODPISNIKI IZ EVROPSKIH SINDIKALNIH ZDRUŽENJ

SVET NEPSI

Vsak podpisnik iz evropskega sektorskega združenja in evropskega sindikalnega združenja ima predstavnika v dvostranskem Svetu, ki ga sestavlja 30 članov, vključno s 4 predsedujočimi, in ki ima enako število predstavnikov delegacij delodajalcev in delavcev.
Svet NEPSI je v skladu s sporazumom edini organ odločanja. V okviru delegacij delodajalcev in delavcev so za predsedovanje srečanjem Sveta NEPSI imenovani po dva stalna sopredsednika (iz proizvodnih industrij) in dva stalna sopodpredsednika (iz industrij nadaljnjih uporabnikov).
Svet je pristojen za:

  • spremljanje uporabe in izvajanja sporazuma,
  • vprašanja v zvezi z razlago in uporabo,
  • prilagajanje dobrih praks,
  • komunikacijo s tretjimi osebami,
  • oceno sektorskih dvoletnih konsolidiranih poročil,
  • sestavo zbirnih poročil in povzetka poročil vsaki dve leti.
  • Svet odločitve sprejema s konsenzom ali s 75-% dvojno večino.